Zagovorniki in nasprotniki vključitve v Nato zdaj pa zavihajte rokave in nas skušajte prepričati, kdo ima bolj prav. Ne, kdo ima prav kdo ima »bolj prav«. Ali, še bolje: katera od obeh odločitev je manj nevarna, manj slaba. Vsaj jaz namreč priznavam tehtnost nekaterim argumentom na obeh straneh. Res jih, vsaj doslej, nisem utegnil kdovekako poglobljeno proučevati imam pač drugega dela čez glavo. Ampak podobno je najbrž z 90-95 odstotki vseh, ki o tem sploh kaj razmišljajo. In kako se bomo potem na koncu odločili? Bo pri nas res prevladalo dobro razumevanje argumentov za in proti ali se bomo v zadnjih dneh bolj prepustili instinktu, propagandnim trikom enih in drugih, osebnim simpatijam in antipatijam in kar je še takih »neeksaktnih« dejavnikov, ki pa lahko odločilno vplivajo na izid referenduma?

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zagovorniki zagovornik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
nasprotniki nasprotnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
vključitve vključitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
Nato Nato samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
zavihajte zavihati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
rokave rokav samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
skušajte skušati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, množina
prepričati prepričati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
prav prav splošni prislov; nedoločena stopnja
Ne ne členek
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
prav prav splošni prislov; nedoločena stopnja
Ali ali splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
bolje dobro splošni prislov; primernik
katera kateri vprašalni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
obeh oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, rodilnik
odločitev odločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
manj manj splošni prislov; primernik
nevarna nevaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
manj manj splošni prislov; primernik
slaba slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Vsaj vsaj členek
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
namreč namreč priredni veznik
priznavam priznavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
tehtnost tehtnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nekaterim nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
argumentom argument samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
na na predlog; mestnik
obeh oba celostni zaimek; ženski spol, dvojina, mestnik
straneh stran samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, mestnik
Res res splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
vsaj vsaj členek
doslej doslej splošni prislov; nedoločena stopnja
nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
utegnil utegniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
kdovekako kdovekak nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
poglobljeno poglobljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
proučevati proučevati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
imam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
pač pač členek
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
čez čez predlog; tožilnik
glavo glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ampak ampak priredni veznik
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najbrž najbrž členek
z z predlog; orodnik
90 90 glavni števnik; arabski zapis
95 95 glavni števnik; arabski zapis
odstotki odstotek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
sploh sploh členek
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
razmišljajo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
In in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
odločili odločiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
prevladalo prevladati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
dobro dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
razumevanje razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
argumentov argument samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
in in priredni veznik
proti proti splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
zadnjih zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
dneh dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
prepustili prepustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
instinktu instinkt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
propagandnim propaganden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
trikom trik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
enih en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
osebnim oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, dajalnik
simpatijam simpatija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
in in priredni veznik
antipatijam antipatija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
in in priredni veznik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
takih tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
neeksaktnih neeksakten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
dejavnikov dejavnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
odločilno odločilno splošni prislov; nedoločena stopnja
vplivajo vplivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
izid izid samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
referenduma referendum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Mladina
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Mladina
avtor: neznani novinar