V sredo, teden dni pred obletnico napada na WTC v New Yorku, je svet obkrožila novica, da so v Nemčiji prijeli trojico domnevnih teroristov, ki so nameravali izvesti bombne napade, »večje od tistih v Londonu in Madridu«. Kako se takšen napad »izmeri«, ni bilo pojasnjeno, novica pa je spominjala na lansko novico, da so v Angliji odkrili teroriste, ki bi, če bi jim uspelo, z napadi na letala umorili »na tisoče ljudi«. V obeh primerih so policisti izpostavili, da so bili obtoženi muslimani. V sredo sta se med novicami znašli še dve, na videz manj udarni, vendar pomembnejši: prva pravi, da so poslanci evropskega parlamenta na zasedanju v Strasbourgu podvomili o učinkovitem izvajanju zaščite proti terorizmu, zato so se odločili, da bo treba prizadevanja okrepiti. Oktobra bodo o terorizmu sprejeli resolucijo. Druga pravi, da bodo celotni populaciji Velike Britanije odvzeli vzorce DNK, enako bodo storili tudi z vsemi turisti, ki bodo pripotovali k njim. Baza podatkov, ki jo bodo s tem ustvarili, bo ogromna. Kot pa je raznarodovanje in totalni nadzor fašistične policije in gestapa pred in med drugo svetovno vojno vsak od primorskih Slovencev občutil tudi kot napad na osebno integriteto posameznika, tudi nadzor nad osebnimi podatki vsakega posameznika pomeni razosebljanje. »Tudi če je uveden dobronamerno, popoln nadzor blokira prost razvoj družbe,« pravi Klemenčič. »Eden od največjih ameriških pravnih teoretikov, vrhovni sodnik Louis Brandeis, je leta 1928 zapisal, da so največja nevarnost za človekovo svobodo vlade držav, ki preveč dobesedno izvajajo svojo funkcijo, dobronamerno, vendar brez razumevanja. V diktaturi veš, komu se upiraš. Tigrovci so vedeli, da se upirajo ideji fašizma, ki je bila v sami naravi zločinska. V demokraciji pa je večina politik na kratek rok dobronamernih. V Evropi je malo ljudi, ki izvajajo prikrito sledenje s slabimi nameni. Vendar dobronamernost in učinkovitost nikoli ne smeta zamenjati modrosti. Te pa je danes vse manj. Človek ne sme postati sredstvo, vedno je lahko le cilj.«