V ledenem jutru smo sklenili krog in ga na štirih mestih (vzhod - zahod - sever - jug) prekinili … Harry se je ogrnil v rdeč pončo in se s pahljačo iz orlovih peres postavil v sredino kroga. V hipu, ko je sonce pogledalo izza horizonta, obenem pa se ga je dotaknila luna na drugi strani neba, je pričel molitev. Tokrat je uporabljal narečje plemena Pima, tako da sem se lahko posvetil samemu ritualu in me pomen besed ni zmotil. Med piskanjem na piščalko, narejeno iz orlove kosti, se je poklonil vsem štirim stranem neba in jih blagoslovil z dolgo molitvijo. V orjaško lupino polža, ki je spomimnjal na naše Petrovo uho, je natresel kadilo, ga zmešal z žarečim ogljem in pokadil v osi nebo-zemlja. Obhodil je še cel krog in s pahljačo razpihal kadilo na vse, ki smo stali z dlanmi obrnjenimi proti nebu. Impresivni obred je trajal samo nekaj minut, saj se je sonce hitro dvigovalo, luna pa vztrajno zahajala. Vrnili smo se v hišo.