Marko Brecelj je svoj LP Cocktail, kjer mu je akustične komade predelal skladatelj Bojan Adamič, izdal že leta 1974, tudi on je torej z LP-jem prehitel pionirja Domicelja. Gre za nepozabna besedila Umor v rdečem baru, Časopis, Duša in jaz ... z vrhunskimi orkestrskimi aranžmaji ... Začel je na Primorskem, nastopal z ansamblom Krik in, zanimivo, že pred Cocktailom tudi z alter harmonikarjem Bratkom Bibičem. Potem se je lotil projekta Buldožer, ki je postal najpopularnejši slovenski bend v bivši Jugi. Po dveh izrednih ploščah je odšel iz benda in začel nastopati s primorskim pesnikom Ivom Volaričem Feom, imela sta zelo pretresljiv nastop na prvem Novem rocku leta 1983, kasneje pa je raje nastopal sam. Od takrat je najbolj znan komad Parada. Zdaj manj ustvarja kot glasbenik in v Kopru bolj skrbi za kulturno delovanje mladih. Eden izmed najboljših poznavalcev slovenske rock glasbe Stane Sušnik ga umešča med največje slovenske avtorje: »Čeprav je kot človek nemogoč, Breclja silno spoštujem. Z njim sem posnel cel Cocktail za televizijo. V perspektivi je boljši kot Pengov, Šifrer in Domicelj.« Svojčas je bil najboljši slovenski tekstopisec, čeprav je morda najboljša dela napisal za Buldožer in zaradi srbohrvaščine klenemu slovenstvu niso tako zelo blizu. V senci Breclja, Domicelja in Pengova so ustvarjali še nekateri manj znani kantavtorji. Omeniti velja Andreja Trobentarja in Bojana Drobeža.