Iz Iraka prihajajo hujše zgodbe. Mutacije so tam groteskne. In kar je bistveno: prirojene. Kot že rečeno, rojevajo se otroci brez glav. In če otrok že ima glavo, potem nima možganov. In če že ima možgane, potem ima abnormalno veliko glavo. In če že ima glavo, potem ima prekratke ude, roke in noge. In če mu že ne manjkajo prsti, mu manjkajo ušesa. In če že ima normalne roke, potem ima namesto petih prstov le dva. In če že ima srce, potem srce nima zaklopk. Skratka, otroci zgledajo tako, kot bi se vzeli iz druge galaksije. Nezemeljsko. Kot alieni. Kot trdijo iraške zdravstvene oblasti, se je v Iraku po vojni rodilo trikrat več otrok s prirojenimi deformacijami kot prej. Iračani trdijo: naše okolje je med vojno mutiralo. Zgodilo se je nekaj čudnega in mračnega. Obstajajo vasi, predvsem v južnem Iraku, v katerih se vsi otroci rodijo slepi. Ali pa imajo vsi hude motnje srca in pljuč. Ali pa se rodijo z rakom. Ali pa se rodijo mongoloidni, ja, z Downovim sindromom. Če se sploh rodijo. Število spontanih splavov se je namreč radikalno povečalo. Toda v Iraku niso mutirali le ljudje. Tudi narava je opazno mutirala, recimo zelenjava in poljski pridelki. Zrasle so orjaške buče. In orjaški paradajzi. Kar bi bilo morda celo fino, če ne bi bili vsi ti orjaški sadeži toksični. No, bi jedli iraške pomaranče? Lepe, sočne, velike? In drugo iraško sadje? V Iraku so ga z užitkom mljaskali. Kaj so pa vedeli. Prehrambena industrija je že zdavnaj poskrbela, da se je radiacija razširila na vse strani. V vse smeri. Vse trebuhe. In vse riti.