V strateškem delu Občinskega prostorskega načrta se med drugim, določijo tudi usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč v stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Kmetijska zemljišča se opredeljujejo v samo dve območji kmetijskih zemljišč v prvo območje najboljša kmetijska zemljišča in drugo območje ostala kmetijska zemljišča. Razvrščanje zemljišč v območji temelji na Zakonu o kmetijskih zemljiščih ( Uradni list RS, št. 55/2003 – ZKZ-UPB1), ki še vedno ohranja v veljavi Navodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije ( Uradni list SRS, št. 45/82), ter Navodilo o določitvi zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji ( Uradni list SRS, št. 29/86). Navodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije predpisuje strokovna merila kot obvezna strokovna podlaga za določitev zemljišč v kategorije glede na možnost njihove rabe za kmetijsko proizvodnjo, upoštevajoč njihovo dejansko rabo in njihove naravne danosti. Dejanska raba zemljišč se ugotavlja z ogledom zemljišč ali z uporabo drugih podatkov, ki omogočajo ugotovitev sedanje rabe zemljišč ( zračni posnetki, katastrski in statistični podatki, TPN, RABA_DIP, GERK,...). Naravne danosti zemljišč se ugotavljajo na podlagi reliefnih značilnosti ( nagib - strmina terena, nadmorska višina, lega (osončenje), klimatske razmere (padavine, temperature in smer vetrov) in pedološke lastnosti ( prod, pesek, ilovnata in glinena tla, …). Po teh merilih so zemljišča razporejena v VIII. kategorij, s tem, da so VIII. kategorija zemljišča, ki so pozidana - za kmetijsko proizvodnjo odtujena zemljišča. Zemljišča prehajajo iz ene v drugo kategorijo z izvajanjem različnih potrebnih agrarnih operacij (hidromelioracije, agromelioracije, namakanje, osuševanje,…). Težje ali nespremenljive so ostale lastnosti nekega zemljišča, kot so reliefne značilnosti ( ravnina ne more kar tako postati strmina) in pedološke lastnosti tal (prodnata tla ne morejo kar spremeniti v glinena ipd.), klimatske razmere, osončenost in lega. Zelo pomemben je tudi kriterij, če je zemljišča možno oblikovati (združiti) v komplekse zemljišč tako, da tvorijo večje zaokrožene celote kmetijskih površin ne glede na velikost, lego in nadmorsko višino, če je na njih možno organizirati racionalno kmetijsko proizvodnjo. Navodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije je pripravljeno tako, da je veljavno na daljši rok kot je npr. 22 let, saj se je leta 1987 opravljala zadnja inventarizacija zemljišč - ogled na terenu in razvrščanje zemljišč po kategorijah in takrat je bil izdelan tudi zadnji pregledni katastrski načrt. V zadnjih 25-tih letih se zemljišča po teh kriterijih niso kaj dosti spremenila, razen seveda, če so se na njih opravljale katere od agrarnih operacij. Po navodilu, ki določa zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane so to vsa zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Med kmetijska zemljišča se uvrščajo tudi vsa zemljišča v zaraščanju in niso določena za gozd. Prvo območje oziroma najboljša kmetijska zemljišča so zemljišča, ki ustrezajo vsaj enemu od naslednjih kriterijev: - da so že najprimernejša za kmetijsko obdelavo, - da bi lahko postala primerna za kmetijsko obdelavo, če bi se na njih opravila neka agrarna operacija, - na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, - če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije, - ki so tudi po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča, oljčni nasadi ipd.), - ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo, - jih je možno zaradi njihove lege, velikosti in obliki parcel oblikovati (združevati) v komplekse. V drugem območju so vsa ostala kmetijska zemljišča, ki bi tudi v primeru izvajanja katerih od agrarnih operacij ostala zemljišča: - na katerih je delno onemogočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin, - ki niso po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade, - ki niso zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo, - ki nimajo možnosti, da bi se zaradi svoje lege, velikosti ali oblike parcel združevale v komplekse. Torej vsa ostala kmetijska zemljišča, ki se nahajajo v drugem območju, so zemljišča, ki niso in nimajo nobenih potencialnih možnosti, da bi postala zemljišča primerna za kmetijsko proizvodnjo. V primeru, da bi Občina Vrhnika uspela prepričati Ministrstvu za kmetijstvo RS, da je na območju Občine Vrhnika napačno razvrščanje zemljišč v kategorije, da bi se odločili za novo izdelavo strokovnih podlag za določitev zemljišč v nove kategorije. Vendar ob veljavni isti zakonodaji in istimi veljavnimi podzakonskimi akti, bi se verjetno sorazmerno malo kmetijskih zemljišč, ki so sedaj razvrščena v prvo območje po novem opredelila v drugo območje kmetijskih zemljišč, kar tudi je največja želja pobudnikov za spremembo namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, saj je sprememba kmetijskega zemljišča, ki se nahaja na drugem območju kmetijskih zemljišč lažje spremeniti v stavbno zemljišče, čeprav še vedno težko, ker morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji ( npr. premalo obstoječih zazidljivih površin v območju,…). Kmetijska zemljišča so v Republiki Sloveniji zelo dobro zavarovana, in mora biti res dobro utemeljen predlog širitve območja stavbnih zemljišč na območja, ki so najboljša kmetijska zemljišča s potencialom možnosti proizvodnje hrane. Oddelek za prostor Občina Vrhnika