Res je, pripravljamo se na vnovično združevanje koroških zadrug v eno. Cilji so jasni. Eden je ta, da tako saniramo Koroško zadružno hranilno službo. Ta je v preteklosti odobrila nekaj posojil, ki ne bodo nikoli vrnjena ali pa le v manjšem obsegu. To hranilno-kreditno službo, katere ustanoviteljice so vse koroške zadruge, smo dolžni postaviti na noge. Pri tem smo se po pomoč obrnili tudi na državo, ki nam je odobrila nekaj nepovratnega denarja za program prestrukturiranja zadružništva, deloma pa se je v to vključil tudi sklad za regionalni razvoj. Tako bomo od države dobili približno 185 milijonov tolarjev, preostali del bomo pokrili sami ustanovitelji. A to ni ključni vzrok za povezovanje koroškega zadružništva. Menimo, da pri globalizaciji gospodarstva temu procesu ne more uiti niti zadružništvo. Male zadruge preprosto ne bodo konkurenčne, na nabavnem področju ne mogle dosegati takšnih pogojev kot velike organizacije, po drugi strani pa je poslovanje možno organizirati racionalno le, če gre za večji gospodarski subjekt. Tega se zaveda tudi zadružna zveza Slovenije, ki je začela akcijo povezovanja zadrug na regijskih ravneh in mi bomo prvi šli v ta projekt. Računamo, da bo skupna zadruga zaživela v začetku prihodnjega leta.