Drugi nujni korak je sprejem dolgoročne vizije. Humana in demokratična družba ne sme in ne more mirno govoriti o smrtnih žrtvah v cestnem prometu, zato smo predlagali, da bi moral parlament poleg nacionalnega programa o varnosti cestnega prometa sprejeti tudi resolucijo o Viziji nič. Naš predlog je vlada RS tudi sprejela in upam, da ga bo predložila v razpravo ob drugi obravnavi nacionalnega programa. V Viziji nič, ki smo jo predlagali na priporočilo mednarodne organizacije za preventivo PRI, je zapisano le, da mora biti prometni sistem oblikovan in da mora delovati tako, da ne bo prišlo do smrtne žrtve v cestnem prometu. Je to utopično razmišljanje? Morda danes in tukaj, v Sloveniji. Vendar analiza posameznih nesreč kaže, da bi se dalo narediti veliko, da do njih ne bi prišlo. Pri nekaterih bi pomagala že varovalna ograja, npr. da avto ne bi priletel naravnost v drevo, kot se je pred leti zgodilo na Dunajski cesti v Ljubljani. Pri drugih bi morali narediti bistveno več (od prometne vzgoje in propagandnih akcij do represivnih ukrepov in tehničnih rešitev). Vizija je seveda dolgoročna usmeritev, njena prednost je v tem, da poudarja humano sporočilo, da je jasna, enostavna in vsem razumljiva in da zahteva predvsem od strokovnjakov, da prispevajo svoj delež k njeni uresničitvi. Da Vizija nič ni le utopija, skušajo dokazati na Švedskem, kjer so jo sprejeli v letu 1997 in so letos že predstavili Vizijo nič v praksi. Velik del občine Trollhättan, ki ima 53.000 prebivalcev, so že uredili v skladu z vizijo nič. V tem delu mesta in občine ni več semaforjev, vsa navadna križišča so zamenjali s krožnimi, grbine in drugi ukrepi za umirjanje prometa pa vozniku onemogočajo, da bi vozil hitreje, kot je predpisano. Preizkušajo avto, ki preko satelitske navigacije GPS dobiva natančna obvestila o omejitvah in ti z blokado pedala za plin sporoči, da si prehiter. Seveda lahko v sili pelješ tudi hitreje od omejitve, a zato moraš z vso močjo (in vso odgovornostjo) pritisniti na plin. Tudi na državnih cestah so pred vstopom v naselje postavili ločilne otoke, grbine in ovire in voznik sploh nima možnosti, da bi prekoračil predpisano hitrost. V delih naselja, kjer so ocenili, da bi bilo prehitevanje prenevarno, so po sredi ceste postavili vzdolžne grbine. Zunaj naselij pa so državno tripasovno cesto uredili tako, da je prehitevanje dovoljeno zdaj v eni, zdaj v drugi smeri in pasova, po katerih teče promet v različni smeri, ločili s stebrički in jeklenimi pletenicami. Tako res ne moreš prehitevati, kjer ni dovoljeno, in trkov zaradi nepravilnega prehitevanja ni več. Ukrepi so tako radikalni in temeljiti, da vznemirjajo celo sicer mirne in k varnosti zapisane Švede. A prav nič ne dvomim, da bodo učinkoviti in da bodo uspeli dokazati realnost Vizije nič, še zlasti zato, ker so že zdavnaj rekli ne alkoholu za volanom.