Predlog v Beli knjigi in v prvem predlogu zakona o osnovni šoli (in sicer vsi predlogi, od čiste notranje diferenciacije do nivojskega pouka) so bili še vedno v okviru načelne opredelitve sprejemljivih oblik diferenciacije, kot smo jo zapisali v ekspertizi. Zakonska rešitev, ki eksplicitno govori o zunanji diferenciaciji (obvezen nivojski pouk pri treh predmetih), in še bolj njena operativizacija v okviru kurikularne prenove pa od tega tako odstopata, da za nas nista več sprejemljivi. Vsi vemo, da je isti zakon mogoče izvajati na zelo različne načine. Na spornost teh rešitev so javno opozarjali: ravnatelj Dušan Merc, učiteljica matematike Darija Dornik, dr. Milan Adamič (vložil tudi zahtevo za presojo ustavnosti tega člena), dr. Barica Marentič Požarnik, dr. Leopoldina Plut Pregelj, predmetna kurikularna komisija za matematiko, Sosvet učiteljev in vzgojiteljev, preko 3000 staršev in učiteljev (sedma od zahtev za prenovo osnovne šole: Ločevanje učencev pri treh predmetih (matematika, slovenščina, tuji jezik) v 8. in 9. razredu (zunanja diferenciacija, nivojski pouk) ne sme biti obvezno) in številni drugi. Opozarjali so na primer na težave pri izvajanju (zaradi katerih je mogoče pričakovati negativne učinke), na nesprejemljivost delitve ciljev in vsebin (tako da učenci v najnižjem nivoju slišijo približno 40 odstotkov manj snovi kot učenci v najvišjem). To pomeni, da učenec v nižjem nivoju ne bo imel podlage za uspešno delo v gimnaziji, tudi če bo z oceno 3 pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku (ki je največ, kar lahko dobi v najnižjem nivoju) uspel priti v gimnazijo. To so seveda pripombe na predloge kurikularne komisije za osnovno šolo. Novinarka piše o nekih izvedbenih predpisih, ki jih ni mogoče najti v uradnih listih. Zato jo prav lepo prosim, naj razkrije, kje sta objavljena odredba o organizaciji nivojskega pouka in pravilnik o napredovanju, preverjanju in ocenjevanju znanja učencev (ki bi ju moral minister sprejeti do 15. marca 1997).