Ta opis je primeren tudi za zgodovinarja, ki je opustil iskanje osnovnih zakonov in mu zadošča, da se pouči o tem, kako zadeve delujejo. Značaj hipotez, na katere se v svoji raziskavi opira zgodovinar, se zdi na las podoben značaju znanstvenikovih hipotez. Vzemimo na primer znano ugotovitev Maxa Webra o povezavi protestantizma in kapitalizma. Danes je ne bi nihče označil za zakon, čeprav so jo v prejšnjih obdobjih, ko je bila nadvse cenjena, razumeli tudi v tem smislu. Gre za hipotezo, ki je kljub nekaterim manjšim spremembam, ki so jih prinesle s tem povezane raziskave, nedvomno obogatila naše razumevanje obeh gibanj. Naj omenim še Marxovo izjavo: »Mlin na roko je prinesel družbo s fevdalnim gospodom, parni mlin pa družbo z industrijskim kapitalistom.«6 Misli kljub Marxovemu verjetnemu nasprotovanju ne bi mogli označiti za zakon v smislu današnjega pomena besede, temveč kvečjemu za plodovito hipotezo, ki odpira vrata novim raziskavam in svežemu znanju.