Zmotno je mišljenje, da je v domu upokojencev vse tiho in da izgleda, kakor da bi se bil svet ustavil in čakal, da jih Matilda nekaj pomeče z njega. Domala iz vsake sobe se sliši drugačna glasba, poleg tega je v domu dovolj prostora tudi za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov poslednje dni uživajo v samotni sobi z molitvijo k Bogu ali v meditaciji. V razkošni in smotrno opremljeni sobi se vsak od oskrbovancev zamoti po svoje. Še najbolj počasi gre čas najbrž gospe z na pol odprtimi usti, da se vidi prazna zobna votlina, ki na invalidskem vozičku otresa z desnico, kakor da bi štela kovance. Nekje sem pred kratkim prebral, da tako štetje drobiža pomeni hudo in neobvladljivo psihično motnjo, predvsem značilno za stare ljudi, ki so v življenju mnogo pretrpeli in tega ne morejo ali ne znajo zriniti iz podzavesti.