"Kje naj začnem? Rodili smo se v graščini, če smem tako reči. Velikanska hiša, bazen, kuharica, vrtnar, hišna gospodinja, hlevi, tisoč juter zemljišča. Oče nas je zasipal z vsem mogočim. Za nas je imel velike načrte. Imel je polno polico knjig o vzgoji otrok in prebral je vse do zadnje. Začnite z velikimi pričakovanji, je pisalo prav v vseh. Ko smo bili dojenčki, nam je vrtel Mozarta in Bacha in naše sobe opremil z reprodukcijami slik starih mojstrov. Ko smo se učili brati, je hišo napolnil z napisi za vsako malenkost. Prvo, kar sem videl zjutraj, ko sem vstal, je bilo ZOBNA ŠČETKA, PIPA, ZRCALO iz vseh kotov sobe so vame strmeli napisi. Pri sedmih letih si je moral vsak od nas izbrati glasbeni inštrument. Želel sem igrati bobne, ampak oče je vztrajal pri klasiki, zato sem se učil klavir. Vsak teden enkrat 'Podeželski vrtovi' z vreščečo gospodično Greer. Vernon se je učil oboo in Philip je moral vzeti violino. Ob nedeljah, namesto da bi šli v cerkev oče je bil neomajen ateist , smo se pražnje oblekli in mu odigrali koncert."