Najprej pojasnilo/opravičilo: ko sem pisal svoje pismo, sem pisal pod vtisom, da je bilo iztipavanje opravljeno površno. Malce ste k temu vtisu prispevali tudi Vi, ko ste prišli na vizito in ‘najdbo za pomarančo velike tkivne krogle’ komentirali samo z: ‘To je pa zelo nenavadno…’ Histološke preiskave so pozneje pokazale, da gre za endometrično gmoto - zato danes menim, da so bile malomarne kvečjemu sestre, ki so mojo ženo negovale in bi bile morale že po vonju ugotoviti, da gre za vnetne procese in ne za navado čiščo… Če bi kdaj torej v javnosti pisal o dogodkih na porodnišnici, bi bil prvi del pisma vsekakor spremenil ali vsaj opremil s komentarjem, ki bi Vas odvezoval ‘sumov’… Sicer pa, kakor sem zapisal - nisem Vam nič zameril, nazadnje tudi zato ne, ker ste nekoč, ko sem pripeljal krvavečo ženo v prvih mesecih nosečnosti na urgenco, zelo lepo, skrbno in vestno opravili vse potrebno (jo peljali na zgornji ultrazvok in tudi posebej opozorili sestre, naj redno merijo ženin urin, pač zaradi grozeče dehidracije, ki bi jo utegnile povzročiti nabrekajoče ciste). Skratka, imam Vas za sposobnega in vestnega zdravnika - res pa je, da sem Vam zaradi statusa raziskovalca pripisal, da ste v resnici bolj teoretično-znanstvena duša, ki se v praktičnih opravilih, kakršno je iztipavanje, morda ne obnese s tisto zanesljivostjo, ki so je zmožni (teoretično manj usposobljeni) praktiki… Ne zamerite mi tega, prosim.