A kmalu mu je povsem po naključju prišlo na misel, da bi izdeloval cisterne za vino iz nerjaveče pločevine, ki so si takrat na slovenskem tržišču šele utirale pot. Kot vinogradnik je namreč želel kupiti takšne cisterne, a uvožene so bile zanj predrage. Toda kupce je moral šele prepričati, da je vino iz takšnih sodov dobro. Zato jih je peljal kar v svojo vinsko klet in ob kozarčku dobrega vina so se odločili za naročilo. Čeprav se je do danes kletarski program v Imširovičevem podjetju, ki ga je zaradi bližnjega templja bogu Mitri poimenoval Mithraeum, močno razširil, pa še vedno vso opremo najprej testira v svoji kleti, opremo za čebelarje pa eden od zaposlenih.