Daleč na prvem mestu je neprijeten zadah iz ustne votline, ki je posledica močno napredovane parodontalne bolezni. Resnici na ljubo pa je prav parodontalna bolezen najpogostejše obolenje, ki prizadene naše pasje prijatelje. Samo ime pomeni obolenje obzobnega tkiva, predvsem zaradi nalaganja mehkih zobnih oblog in kasneje zobnega kamna. Dlesen se tem naslagam umika, vedno bolj izpostavljeno zobno in obzobno tkivo pa je izpostavljeno delovanju bakterij. V končnem stanju lahko pride tudi do izpada zob. Vsak lastnik lahko enostavno preveri stanje zob in obzobnega tkiva s kratkim ogledom ustne votline. V primeru močnega zadaha in zobnih oblog je obisk pri veterinarju nujen. V splošni narkozi se opravi čiščenje zobnih oblog, močno prizadete zobe izderemo in po potrebi predpišemo tudi antimikrobna zdravila. Bolezen nima negativnega učinka samo na ustno votlino, povzroča namreč bolečino, živali lahko zaradi tega začnejo odklanjati hrano. Še bolj pomembno pa je, da tako dolgotrajno vnetje tkiv povzroča tudi kvarne učinke na druge notranje organe, predvsem jetra, ledvica in srce, saj se strupeni produkti deloma prek krvnega obtoka raznesejo po celem organizmu, zato pri starejših psih z močno napredovano obliko bolezni pogosto opazimo še srčno popuščanje in kronično odpovedovanje ledvic, katerih zdravljenje je vprašljivo. Površina prizadetih obzobnih tkiv pri srednje velikem psu lahko znaša več deset kvadratnih centimetrov. Če bi imel pes tako veliko rano na hrbtu, lastnik najbrž ne bi odlašal z obiskom pri veterinarju. Tudi tu velja, da je preventiva najboljše zdravilo. Umivanje zob pri psih ima še vedno malo komičnega pridiha, a resnici na ljubo je to eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje tega obolenja. Pasje zobne ščetke in paste so na voljo pri veterinarjih ali trgovinah z malimi živalmi, le začeti je treba dovolj zgodaj, da žival navadimo na ta postopek. Sicer pa k zmanjševanju nastajanja oblog pripomore tudi briketirana hrana in seveda redno odstranjevanje teh oblog.