(Nadaljevanje) Najprej, ne gre za sprejem ali potrditev resolucije, ampak gre samo za razpravo in vprašanje podpore tej resoluciji. To pa je stvar politične volje, ali Državni zbor premore tako voljo, kar bo potem pokazalo glasovanje. Vsi argumenti oziroma večina argumentov, ki ste jih navajali proti izrazu podpore tej resoluciji, se je nekako lovila v objem slovenske specifike slovenskega komunizma, slovenske situacije. Kaj vse je bilo rečeno o tej stvari in kakšna vsa vprašanja so se odpirala. In sicer vprašanja, kot so, da želimo predlagatelji s tem razvrednotiti partizanstvo, NOB. Da želimo opravičiti kolaboracijo, da pravzaprav slovenski komunizem ni bil tako krut kot stalinizem in ga ne moremo metati v isti koš kot nacizem. To so vprašanja, o katerih resolucija ne govori in se ne spušča na nivo nacionalnih zgodb, nacionalnih tragedij. Na začetku sem želel, pa tudi ko smo pripravljali ta predlog, smo želeli, da se ne bi spuščali na ta nivo. Pa vendar, ker je bilo toliko govora na tem nivoju, se pravi, ki obravnava slovensko specifiko in so se argumenti proti resoluciji pravzaprav koreninili oziroma so temeljili predvsem na slovenski specifiki, dovolite, da obravnavam te razloge in jih komentiram in bom s tem tudi zadel v slovenske specifične razmere.