»Izkušnje kažejo, da je treba biti zelo previden pri komuniciranju odločitev, ki so povezane z volitvami. Nekateri mislijo, da prehitevamo čas in da smo pod vtisom javnomnenjskih anket. To slednje zagotovo ne drži, sam raje vidim, da nam te ankete malo slabše kažejo. Da bi to razumeli, naj povem, da sem leta 1997 sprejel vodenje stranke, ki je imela po javnomnenjskih anketah zgolj 1,7 odstotka podpore. Navajen sem delati s stranko, ki v očeh ljudi ni imela nobene perspektive in z velikim garanjem smo dosegli današnje stanje. Ne bi želel, da bi nam danes previsoka pričakovanja razdrla to filozofijo garanja in odrekanja. Kolikor sicer deluje spodbudno, pa po drugi strani nekateri hitro dvignejo roke, misleč, da uspeh prihaja samoumevno. V uspehu te stranke ni samoumevnega, vse je bilo prigarano. Zato raje vidim, da nam ankete pripisujejo kak odstotek manj kot več. Ko smo lani dosegali izjemno visoke rezultate, so me zelo kritizirali, ko sem javnosti dejal, da je cena političnih delnic SD na trgu precenjena. Poznejši padec in rezultat, kakršnega beležimo sedaj, je realnejši. »Poravnani« smo s SDS in se s to stranko borimo za zmago na volitvah. Lahko se sicer v naslednjih petih mesecih zgodi kaj dramatičnega, da bi iz tega boja izpadli. Če se ne bo, pa se bomo borili za zmago na volitvah. Je pa nikoli nisem obljubil. Rekel pa sem, da prvič, odkar obstoji socialna demokracija na Slovenskem, ima možnost za zmago na volitvah. To bi bilo za slovenski politični prostor zelo koristno, saj vanj prinaša neko svežino. Toda za to smo morali tudi sami s seboj veliko spremeniti, in sicer v svojem odnosu do preteklosti in do prihodnosti. Kar zadeva našo polpreteklo zgodovino, smo glede najbolj občutljivega vprašanja v primeru tragičnega razkola v času druge svetovne vojne sprejeli naslednje stališče: komunistična partija kot ena od ustanoviteljic odpora proti okupatorju je ta upor zlorabila za pohod na oblast in za to ni opravičila. Vendar boj proti komunizmu (meščanskih strank in cerkve) ne opravičuje kolaboracije z okupatorjem. To se mi zdi stališče, ki pomeni velik napredek v percepciji zgodovinskih dejstev in interpretacije neke socialdemokracije. Kar zadeva prihodnost, pa je prišlo do preloma s tradicijo levice. Mi smo bili do konca 90-ih let stranka, ki je bila umeščena v tradicionalno levico, ki si prizadeva, da je treba ustvarjeno pravično razdeliti. Sedaj menimo, da, če želimo pravičneje razdeliti, moramo tudi več ustvariti, kar so elementi neizogibnega liberalnega koncepta v sodobni socialni demokraciji, ki smo jim priča v vseh modernih socialnih demokracijah. V tem smislu se mi v zadnjih letih umeščamo v tabor reformne levice. Ljudem bi ob tem rekel: če bodo volili socialno demokracijo, bodo volili drugačno stranko, kot so jo poznali pred desetletjem.«