V Atenah je bila demokracija vsaj v začetku direktna. Ko je Atencem po javni razpravi postalo jasno, kaj je skupna naloga, so voditelje in člane sveta izžrebali, javno upravo in finance pa zaupali sužnjem. V Atenah ni bilo »ne izvoljenih, ne strokovnjakov, ne države,« pravi Castoriadis, temveč le neposredna demokracija. Ob tem opozori na absurdnost sodobnih volitev, ko se od državljanov zahteva, naj v imenu strokovnosti, ki je večina od njih seveda nima, izvolijo na politične položaje najboljše strokovnjake ali tiste, ki se za takšne predstavljajo. Strokovnost je postala nekakšna nova magična moč, ki enako kakor nekoč izročila starih ali nadnaravne sile določa krog posvečenih, od ljudstva pa pričakuje, da jih izvoli … vzeti za svoje voditelje.