Ker ste navedli primer deževnika, kjer naj bi ta trditev veljala, moramo ob tej priložnosti tudi to zanikati. Nekateri ljudje si namreč nepravilno razlagajo, da deževnik regenerira (obnovi) vsako polovico telesa, če ga razpolovimo. Regeneracija poteka v resnici drugače. Če zelo poenostavimo, lahko navedemo, da je deževnik »zgrajen« iz več segmentov (členov) v sprednjem in zadnjem delu, nekje v sredini pa je tako imenovano sedlo in pubertetne izboklinice. Vloga sedla je izločanje sluzi, s katero se dva osebka med oploditvijo združita in izmenjata spermalni material. Ta sluz je pomembna tudi za odlaganje oplojenih jajc in za tvorjenje kokonov, v katerih so jajčeca. Vse vrste deževnikov lahko regenerirajo nekaj sprednjih segmentov ali vse segmente za sedlom. Prerezan delček telesa (sprednji odrezani konec) ali telo za sedlom ne regenerira. Iz enega osebka se z amputacijo torej regenerira le ena polovica telesa, druga pa odmre. Regenerira se tista polovica, ki ima vitalne dele telesa, kot sta spolni agregat in sedlo. Če na primer poškodujemo smrdečega deževnika v sprednjem delu telesa do petega segmenta, regenerira samo pet segmentov. Če deževnika prerežemo do dvajsetega segmenta, regenerira prav tako samo pet segmentov. Če deževnika prerežemo na dvajsetem segmentu ali bolj zadaj, sploh ne regenerira, ampak pogine. Če deževnika amputiramo za sedlom, regenerira vse segmente zadnje polovice telesa, del osebka za sedlom pa odmre.