Podobno kot v naravi naj bi bil čas prvega parjenja v letu tudi v zaprtih prostorih brez ogrevanja v drugi polovici marca, v ogrevanih prostorih pa že konec januarja in v februarju. Pogoj za uspešno parjenje so najprej zdrave in za razmnoževanje sposobne ptice, ki jih v tem razmnoževalnem obdobju hranimo z bogatejšo hrano glede na vsebnost energije, beljakovin, vitaminov, mineralov, mikroelementov in elementov v sledovih. Nato morata biti za uspešno parjenje izpolnjena še dva pogoja: primerna mora biti toplota okolja in zadostna svetloba. Še primerna temperatura, ko so izpolnjeni tudi drugi navedeni pogoji, je nad 12°C. Svetloba primerne intenzivnosti mora na dan trajati po naravni poti, umetni poti oziroma kombinirani naravno-umetni poti 14 ur oziroma tudi do 16 ur. Samčki in samice morajo biti zreli za parjenje. To pokažejo na svojstvene načine, samička pa mora najprej sprejeti svoje gnezdo. Samčka, ki ga pripravimo za parjenje, imamo po možnosti v posebnem (morda sosednjem) prostoru. Dodamo ga k samički v njeno kletko, ko ima pripravljeno gnezdo, ko samčka išče, pojoče ga vabi s čivkanjem, počepi in usločenji na palčkah za sedenje in ko ima napet zadek in trebušček. Ker imate dva samčka in štiri samičke, boste morda parili enega samčka z eno samičko dopoldne in z drugo samičko popoldne ter drugega prav tako. Če samička ponujenega samčka ne sprejme, ker ji ne ustreza po lepoti, obnašanju, petju in drugem, pa čeprav je edini, ki ji ga ponudimo, to jasno in včasih preveč odločno in nevarno pokaže. Ponudili ji boste drugega, zanjo primernejšega. Ob enem pripustu ob ugodnih dejavnikih okolja samček »pokrije« samičko dva- do štirikrat, nato ga odstranimo. To lahko ponovimo, dokler samička ne znese dveh – denimo – oplojenih jajc. (mi)