»Bila sem v sobi skupaj z mamo, ki je v resnici umrla pred letom in pol. Stala sem ob visokem keramičnem loncu, bil je višji kot jaz. V loncu je bila ogromna svetleče svetlo modra riba, luske so bile velike kot moja dlan, med modrimi luskami se je znašla tudi kakšna črna. Obupno se je trudila uiti iz lonca, v katerem ni bilo dovolj svetlobe niti dovolj prostora za plavanje; lahko sem čutila njen obup in nisem mogla misliti na nič drugega. Končno ji je uspelo skočiti iz lonca, pristala je na gladkih talnih ploščicah, kjer se je premetavala in opletala z repom, jaz pa sem jo poskušala zgrabiti. Mama mi je rekla, naj ne skrbim preveč. Zbudila sem se zadihana in zaskrbljena.