»Saj imaš tudi ti še druge alteracije, pa ti ne govorim, da si pojdi operirat možgane. Zakaj me ne pustiš pri miru? Zmotim se le tedaj, kadar povzročiš ti, da se timzmo. Raje grem, ne vem, zakaj sem sploh prišel sem,« sem rekel, toda ko sem hotel vstati, sem opazil, da se je Ernesto naslonil nazaj v svoj naslonjač in me pogledal naravnost v oči.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Saj saj priredni veznik
imaš imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
še še členek
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, tožilnik
alteracije alteracija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
govorim govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
pojdi iti glavni glagol; dvovidski, velelnik, 2. oseba, ednina
operirat operirati glavni glagol; dovršni, namenilnik
možgane možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
pustiš pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
pri pri predlog; mestnik
miru mir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Zmotim zmotiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
le le členek
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
povzročiš povzročiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
timzmo timzmoti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Raje raje splošni prislov; primernik
grem iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
ne ne členek
vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
sploh sploh členek
prišel priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
rekel reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
toda toda priredni veznik
ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
hotel hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
vstati vstati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
opazil opaziti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Ernesto Ernesto samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naslonil nasloniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
naslonjač naslonjač samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
pogledal pogledati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
naravnost naravnost splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
zapri
vir: Didakta
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Psihologi, psihiatri in drugi norci
avtor: Rodrigo Muñoz Avia