»Zelo sem si želel nastopiti na letošnjih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju in temu tudi vse podredil, toda decembra sem se žal poškodoval na tekmi evropskega pokala v Val Thorensu in s tem tudi predčasno končal sezono. Naredil sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi še četrtič štartal na olimpijskih igrah in prav zato, ker več ni bilo mogoče, ob slovesu nimam nobenih neizživetih ambicij ali nedokončanih načrtov. Odhajam povsem mirne duše,« je povedal. Dodal je, da za to odločitev niso bile krive poškodbe, ki so ga nekajkrat grdo ustavile, tako kot leta 1995, ko so mu morali rekonstruirati križno vez desnega kolena, pa leta 1999, v sezoni svetovnega prvenstva v Vailu, ko so mu operirali meniskus levega kolena in se je zdravil tudi zaradi tendinitisa, in kot že rečeno letos, ko mu je po grdem padcu za nekaj časa povsem otrdel vrat in mu je spet začelo nagajati koleno. »Pred kratkim mi je dr. Radosav Marčan opravil artroskopijo levega kolena in po zadnjem pregledu je bila diagnoza nadvse spodbudna, tako da ni nobenih zadržkov, da ne bi mogel še nekaj časa tekmovati. Tudi velike spremembe v smučarskem športu, ki so jih še zlasti v slalom vnesle nove kratke smuči, me niso preplašile, kajti nova tehnika smučanja mi ni povzročala kakšnih večjih preglavic. Preprosto sem začutil, da je bilo dovolj in da je prišel čas, da se posvetim drugim stvarem,« je zatrdil. Glede načrtov je bil precej skrivnosten: »Doslej je bilo moje življenje povsem podrejeno športu in po duši bom tudi ostal športnik. Ta čas mi še ni treba hiteti z nekakšnimi usodnimi odločitvami, rad bi se najprej privadil novemu življenju, potem pa bomo videli kako in kaj. Seveda bo v ospredju študij, za katerega doslej ni bilo dovolj časa, rad bi razvijal nekatere svoje ideje in ohranil stike, ki sem jih navezal med svojim športnim udejstvovanjem.« Andrej Miklavc je pred časom vpisal študij na Fakulteti za šport, kar pa je kasneje opustil, pred tremi leti pa je začel nekako iz radovednosti študirati na loški podružnici koprske Visoke šole za menedžment, kjer je ta čas približno na polovici. To pa je kar dobra štartna osnova za novo »civilno« življenje.