"Ko sem še delal v Švici in se veliko ukvarjal z epilepsijo, sem opažal, da je bilo ob polni luni več epileptičnih napadov. Tudi sicer kot psihiater vem, da imam več dela takrat, kadar se elektromagnetizem Zemlje spremeni. Ne mislim na tista zamračena stanja, ko kdo sredi noči hodi po strehi in ga ,nosi luna', o čemer bi več lahko povedal kak nevrofiziolog, ampak na bolj vsakdanje in pogoste zadeve. Sprememba magnetizma Zemlje, če rečem preprosto, vpliva na naše možgane. Takrat imamo šibko frustracijsko toleranco, smo bolj razdražljivi, slabe volje, prepirljivi, hitreje smo užaljeni, slabo spimo, komunikacije so težavne. Obnašamo se drugače. Nekaj podobnega je pri vetrovih: ko piha južni veter, vem, da kirurgi ob Bodenskem jezeru ne operirajo bolnikov. Več je tudi infarktov in samomorov."

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
delal delati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
Švici Švica samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
ukvarjal ukvarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
z z predlog; orodnik
epilepsijo epilepsija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
opažal opažati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
ob ob predlog; mestnik
polni poln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
luni luna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
več več splošni prislov; primernik
epileptičnih epileptičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
napadov napad samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Tudi tudi členek
sicer sicer členek
kot kot podredni veznik
psihiater psihiater samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
imam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
več več splošni prislov; primernik
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
elektromagnetizem elektromagnetizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Zemlje zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
spremeni spremeniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ne ne členek
mislim misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
tista tisti kazalni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
zamračena zamračen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
stanja stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
sredi sredi predlog; rodilnik
noči noč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
hodi hoditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
strehi streha samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nosi nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
luna luna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
več več členek
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
povedal povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kak kak vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
nevrofiziolog nevrofiziolog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ampak ampak priredni veznik
na na predlog; tožilnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
vsakdanje vsakdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
pogoste pogost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zadeve zadeva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Sprememba sprememba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
magnetizma magnetizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Zemlje zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
če če podredni veznik
rečem reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
vpliva vplivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, tožilnik, množina svojine
možgane možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
šibko šibek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
frustracijsko frustracijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
toleranco toleranca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
razdražljivi razdražljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
slabe slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
volje volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
prepirljivi prepirljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
hitreje hitro splošni prislov; primernik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
užaljeni užaljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
spimo spati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
komunikacije komunikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
težavne težaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Obnašamo obnašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
Nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
podobnega podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
vetrovih veter samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ko ko podredni veznik
piha pihati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
južni južen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
veter veter samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
kirurgi kirurg samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ob ob predlog; mestnik
Bodenskem bodenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
jezeru jezero samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ne ne členek
operirajo operirati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
bolnikov bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Več več splošni prislov; primernik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
infarktov infarkt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
samomorov samomor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar