Tatjana Izirovski: »Zredila sem se potem, ko sem izgubila službo. Prišla sem v začarani krog, iz katerega ne najdem izhoda. Večkrat se počutim prezrto in zapostavljeno, posebej pri zdravnikih. Tam sem že slišala, da sem tako debela, da se lahko raztegnem po vsej mizi, ali pa: danes bom pa porabil veliko želeja in smeh zdravnika ter sestre za mojim hrbtom. V prodajalni mi je prodajalka, še preden sem rekla, kaj želim, zabrusila: za vas pa pri nas nič nimamo. Zdravniki so mi predlagali operacijo želodca, kar pa sem zavrnila, ker se je bojim. Ko si star 56 let in debel, se nobenemu ne ljubi ukvarjati s tabo, sploh pa ne zdravstvenemu osebju. Za kakšen kilogram preveč se še potrudijo in odredijo zdravljenje, za debele ljudi pa se jim zdi škoda časa. Ne morem si privoščiti zasebnega zdravljenja debelosti, osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje pa ni dovolj za zdravljenje mojih težav. Zdaj bom prebrala še knjigo Vide Petrovčič. Mogoče mi bo pomagala.«