problemih fizike. Leta 1905 je objavil šest znanstvenih razprav, med njimi svojo doktorsko disertacijo, in 21 recenzij del drugih avtorjev. Posebno s tremi razpravami, ki so bile objavljene v 17. zvezku znanstvenega časopisa Annalen der Physik, je fiziki odprl vrata v novo dobo. Prva je bila hipoteza o kvantni naravi svetlobe. Einstein je v njej ugotavljal, da svetloba ni noben pojav v valovih, ampak sestoji iz majhnih delcev, svetlobnih kvantov ali fotonov. V drugi razpravi je dokazoval, da je materija zgrajena iz atomov. Dokazal je, da se delci v tekočini tresejo in da je to tresenje močnejše, čim manjši so delci. Gibanje večjih delcev je mogoče opazovati pod mikroskopom, gibanja manjših delcev pa ni mogoče videti, čeprav obstaja. V tretji razpravi o elektrodinamiki gibajočih se teles pa je utemeljeval svojo posebno teorijo relativnosti, v kateri je združil spoznanja številnih teoretičnih in eksperimentalnih fizikov. Iz posebne relativnostne teorije izhaja znameniti izrek E = m x c2 - preprosto povedano, maso je mogoče spremeniti v energijo ali nasprotno. Objava v znanem strokovnem glasilu je bila seveda pomembna, toda še pomembnejše je bilo