Pomen listov za rastlino lahko dobro spoznamo pri kalitvi. Dokler se listi ne razvijejo, kaleča rastlina potrebuje hrano iz semena, potem pa jo začne proizvajati sama. Prisotnost klorofila v listih lahko pokažemo tako, da liste namakamo v vročem etanolu ali v vreli vodi. Klorofil zelo hitro preide iz lista, če damo list v kozarec s 70 % etanolom (dobite ga v lekarni) in kozarec potopimo za nekaj minut v zelo vročo vodo, da se etanol segreje. Etanol postane živo zelen, list pa obledi. Etanola ne smemo segrevati neposredno na plamenu ali na plošči, ker se lahko vžge. Nastajanje sladkorja pri fotosintezi v listih povežemo s transportom tega sladkorja po rastlini. Hrano potrebujejo namreč vsi deli rastline, ne samo listi. Navadno v listih nastaja več sladkorja, kot ga rastlina sproti porabi, in odvečni sladkor se spremeni v škrob, ki se kot rezervna hrana kopiči v podzemnih delih rastline, v plodovih ali v semenih. O tem so učenci že slišali v okviru učne teme Njiva in polje. V list prihaja po žilah voda, kar lahko pokažemo tako, da odrezan list namočimo v obarvano vodo. Vodo obarvamo z barvo za živila ali pa vanjo namočimo minico debelega vodotopnega flomastra. Ne barvamo je z akvarelnimi ali tempera barvicami, ker delci barvila zamašijo žile. Izberemo nežen, ne preveč temno zelen list z debelim pecljem; spodnji centimeter peclja odrežemo pod vodo, da mehurček zraka ne bi zamašil žile. Poskusimo lahko z listi zelene, rabarbare, fižola, večjimi listi afriške vijolice, begonije, narcise ipd. Po enem dnevu prerežemo pecelj lista in na prerezu bomo s povečevalnim steklom videli obarvane žile. Če list ni preveč temno obarvan, bo barva morda vidna tudi v žilah listne ploskve. Voda, ki prihaja v list, iz njega tudi hlapi. Na spodnji površini lista so drobne, s prostim očesom nevidne luknjice listne reže. Pokažemo jih lahko na mikroskopskem preparatu, kar je bolj prepričljivo kot slika v knjigi. Preparat pripravimo sami, najbolje pred učenci. List (zelo primeren je list teloha ali ciklame) prelomimo in previdno potegnemo košček spodnje prozorne povrhnjice. Damo ga v kapljico vode, preparat pokrijemo in opazujemo pod mikroskopom. Učenci naj si v miru ogledajo preparat, še bolje pa je, če imamo na voljo kamero, s katero sliko izpod mikroskopa prenesemo na platno ali videorekorder.