Člani društva so se zavzemali za ureditev ribiške zakonodaje, se borili proti onesnaževalcem, najemali v zakup vode, da bi svojim članom omogočili ribolov, se ukvarjali z ribogojništvom, vzgajali in izobraževali svoje člane in širšo javnost. Društvo se je še posebno zavzemalo za ureditev in izboljšanje razmer v reki Dravi. Kot je bilo že omenjeno, Štajerska v začetku 20. stoletja še vedno ni imela ribarskega zakona, kot sta ga imeli npr. že Kranjska in Goriška, ampak samo Ribarsko policijske predpise, ki so določali načine ribolova, lovne čase, varstvene dobe in najmanjše mere rib. Posledice pomanjkljive zakonodaje so bile številne ribarske pravice, saj ribiških okrajev brez ustrezne zakonodaje ni bilo mogoče ustanoviti. Ribolovne razmere so bile zato daleč od idealnega stanja. Zaradi razpršenih ribarskih pravic in pomanjkljivega nadzora je bil pogost divji ribolov. Lokalno prebivalstvo ob vodah ni upoštevalo zakonodaje. Ljudje so lovili ribe ne glede na čas in se posluževali vseh mogočih načinov ribolova, pogosto tudi karbida in dinamita.