Za Kočevsko bi predlagal, da v sodelovanju Biotehniške fakultete, občine in kmetijskega ministrstva oživijo zapuščene površine tako, da bi denar zagotovili država, občina, program Phare in program Crpov. Da je to mogoče, dokazujejo nizozemski polderji (zemljo so pridobili z izsuševanjem morja), ki so v lasti države, kmetje pa tam delajo in imajo posest v zakupu za najmanj 20 let, le-tega pa je mogoče podaljšati, če so kmetje vestni, uspešni in delajo v skladu z državnimi predpisi. Tak način uspešne organiziranosti kmetijstva daje Nizozemski velik del narodnega dohodka. Tudi na Kočevskem bi tako preprečili zaraščanje, za kar bi morali zaokrožiti velikost posestev od 30 do 100 ha, odvisno od lege, nadmorske višine in vrste rabe (ovčjereja, govedoreja). Pašne ograje bi zgradili pod strokovnim nadzorom (BF, KIS), delo pa bi opravili z javnimi deli in študentje BF v času redne prakse, ki bi na ta način pridobili ustrezne izkušnje. Gradnjo hlevov bi prilagodili novim načinom odprte gradnje hlevov, ki so enostavni in poceni. To bi bil tudi strokovni poligon za raziskavo najbolj primernih in najcenejših načinov gradnje in ugotavljanja napak. Poleg posestva bi morala biti tudi stanovanjska hiša (montažna). Na teh posestvih bi lahko zaposlili po eno mlado družino, ki ima veselje do takega dela in ustrezno strokovno izobrazbo. Z ugodnimi krediti bi jim omogočili nakup živine in potrebne kmetijske mehanizacije. Ta posestva bi morala biti v neposredni povezavi s stroko, saj bi tako preizkušali novosti in uspešne izkušnje prenesli na vse slovensko kmetijstvo.