Čeprav v Evropski uniji že od leta 2002, od leta 2007 pa v tudi Sloveniji, uporabljamo skupno evropsko valuto evro, so plačilni sistemi in plačilni instrumenti v EU ostali nacionalni. Zaradi tega je ostalo čezmejno negotovinsko poslovanje drago in zamudno, razdrobljenost trga plačilnih storitev po državah pa preprečuje nujno potrebno povečanje konkurence med ponudniki. Evropska komisija je skupaj z Evropsko centralno banko določila cilje in časovne okvire za uvedbo enotnega območja plačil v evrih, da bi omogočila integracijo evropskega trga plačilnih storitev. Bančni sektor je dobil nalogo, da dokončno oblikuje in uvede spremembe in je v ta namen ustanovil Evropski svet za plačila. V Sloveniji je to nalogo dobilo Združenje bank Slovenije, ki je član Sveta. Pravna podlaga za uvedbo SEPA je nova evropska direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu iz leta 2007, že leta 2001 pa je Evropska komisija z Uredbo o čezmejnih plačilih v evrih izenačila cene čezmejnih plačil z domačimi, da bi dodatno spodbudila banke k hitrem iskanju novih rešitev. Novi plačilni instrumenti in infrastruktura, ki jih uvaja SEPA, se nanašajo na tri glavne skupine. SEPA - kreditna plačila Kreditna plačila so tista, ki jih sproži plačnik. Kreditni plačili, ki ju najbolj pogosto uporabljamo, sta plačilni nalog in posebna položnica (posredujemo ju banki, da naše obveznosti poravna pri prejemniku).