Haloze imajo pestro kamninsko sestavo in so pokrajina terciarnih goric. So del nekdanjega Panonskega morja, ki so ga morske vode razrezale v razgiban gričevnat svet. Od srednjega oligocena so bile poplavljene s plitvim morjem, tako je današnje površje 30 milijonov let star miocenski sediment, ki ga tvorijo kremenovi peščenjaki v zahodnem gozdnatem delu Haloz in peščeni laporji v vzhodnem vinorodnem delu Haloz. Dolinska dna so pokrita z mlajšimi kvartarnimi ilovnatopeščenimi naplavinami. Dežno jezero je največje akumulacijsko jezero v zahodnem delu vinorodnih Halozah zahodno od ceste Ptuj – Podlehnik, v neposredni bližini Sv. Trojice (283 m) na Gorci. Na sončnih legah so kakovostni vinogradi, sicer prevladujejo travniki in zaplate gozda. Zajezitev je nastala na potoku Dežnica. Jezero je dolgo 500 m in v najširšem delu široko 250 m. Prve ribnike so tod zgradili nenihi dominikanci, pozneje pa so jih oskrbovali patri iz samostana na Gorci. Jezero je bilo dalj časa opuščeno in ponovno saniralo in povečano leta 1970. Sedaj se jezero nahaja v zasebni uporabi. Z novim lastnikom je dobilo današnjo podobo. V jezero vlagajo večje količine konzumnega krapa, kar omogoča ribolov in tudi športni ribolov. Prvotna namembnost ojezerjenja je bilo zadrževanje visokih vod, namakanje kmetijskih površin, vendar se zato ni nikoli uporabljalo. Pozneje je bila posvečena večja pozornost ribogojništvu in ribolovu. Uporablja se tudi za turistično dejavnost.