Zelo priljubljen je tudi format DTS, ki so ga v začetku devetdesetih let razvili pri podjetju Digital Theater Systems. Osnova zanj je prav prav tako šestkanalni prostorski zvok, prvi pa se je zanj ogrel režiser Steven Spielberg. Njegov film Jurski park je bil tudi prvi, ki je omogočal reprodukcijo zvoka s pomočjo omenjenega digitalnega sistema. Posebnost je uporaba CD-ROM zgoščenk, ki vsebujejo zapis zvoka. Navadno sta za celovečerni film potrebni dve, za krajšega pa celo ena sama. Predvajajo se s pomočjo posebnega predvajalnika, ki je zaradi sinhronizacije s sliko na platnu povezan s posebnim čitalcem kodnega zapisa. Slednji je pritrjen na filmski projektor in čita zapis, ki se nahaja na levi strani filmskem traku. S prostim očesom je viden kot vzdolžna optična sled, ki je na las podobna pisavi iz pik in črtic. V primeru, da je del filmskega traku manjka, sistem to pravočasno zazna in ta del v hipu preskoči tudi s predvajanjem zvoka. Format je v Sloveniji priljubljen tudi iz praktičnih razlogov. V naše kinematografe večkrat zaidejo filmske kopije, ki so praktično le še za odpis. Marsikdaj so celo tako poškodovane, da analogni in digitalni formati, katerih zapisi so v celoti vsebovani na filmskem traku, z njih ne uspejo čitati zvoka brez slišnih in motečih napak. DTS-6 ima v tem primeru veliko prednost, ker je zapis zvoka vsebovan na drugem mediju. Seveda pa se včasih zgodi, da skupaj s filmsko kopijo prideta (tudi) močno poškodovani CD-ROM zgoščenki. Pred časom so pri DTS-u predstavili svojo izboljšano obliko zapisa, ki so ga poimenovali DTS-ES (Extended Surround). S pomočjo posebnega modula se da z zgoščenk razbrati dodatni sedmi zvočni kanal, ki tudi v tem primeru služi za reprodukcijo efektnega zvoka iz ozadja (ang. rear surround sound). Za takšno razširjeno obliko zvoka pa se zaenkrat (prav tako kot pri Dolbyju) odločajo le nekateri filmarji.