Beseda prostorski pomeni 'nanašajoč se na prostor' in z izrazom 'prostorske sposobnosti' označujemo tiste perceptivne in spoznavne sposobnosti, ki človeku omogočajo, da obvlada prostorska razmerja, drugače povedano, da zna gledati in orientirati predmete v prostoru. V IQ-testih preizkušamo hitrost mišljenja in sposobnost, da omogočate možganom preučevanje raznih možnosti rešitve.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Beseda | beseda | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| prostorski | prostorski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
| pomeni | pomen | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| nanašajoč | nanašajoč | prislov, deležje |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| na | na | predlog; tožilnik |
| prostor | prostor | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
| in | in | priredni veznik |
| z | z | predlog; orodnik |
| izrazom | izraz | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik |
| prostorske | prostorski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik |
| sposobnosti | sposobnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| označujemo | označevati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
| tiste | tisti | kazalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik |
| perceptivne | perceptiven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| in | in | priredni veznik |
| spoznavne | spoznaven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| sposobnosti | sposobnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| človeku | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik |
| omogočajo | omogočati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| da | da | podredni veznik |
| obvlada | obvladati | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| prostorska | prostorski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik |
| razmerja | razmerje | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik |
| drugače | drugače | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| povedano | povedan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| da | da | podredni veznik |
| zna | znati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| gledati | gledati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
| in | in | priredni veznik |
| orientirati | orientirati | glavni glagol; dvovidski, nedoločnik |
| predmete | predmet | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| prostoru | prostor | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| V | v | predlog; mestnik |
| IQ | IQ | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| testih | test | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik |
| preizkušamo | preizkušati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
| hitrost | hitrost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| mišljenja | mišljenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
| in | in | priredni veznik |
| sposobnost | sposobnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| da | da | podredni veznik |
| omogočate | omogočati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina |
| možganom | možgani | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik |
| preučevanje | preučevanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
| raznih | razen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik |
| možnosti | možnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
| rešitve | rešitev | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |