S starostjo ljudje naravno izgubljamo sposobnost ustvarjanja novih spominov. Spanje naj bi omogočalo možganom, da ponovno obdelujejo na novo naučene informacije, tako da se spominske sledi le-teh utrdijo in ohranijo. Raziskovalci z univerze v Arizoni so odkrili dokaze za ponovno obdelovanje informacij med spanjem, tako imenovano reprocesiranje. Preučili so dejavnost podganjih možganskih celic v hipokampusu, medtem ko so se učile teči po labirintu in medtem ko so spale. Pri mladih živalih so se vzorci aktivnosti ujemali, pri starejših pa je vzorec med spanjem odstopal od 'originala'. Vendar pa se britanski znanstveniki ne strinjajo z ugotovitvami ameriških kolegov. Prepričani so, da natančna vloga hipokampusa pri hranjenju in priklicu spominov še ni dokazana, menijo pa tudi, da bi bilo teorijo reprocesiranja spominov med spanjem pri človeku težko dokazati, saj se vzorci spanja med starostniki in mladimi zelo razlikujejo. Starostniki v povprečju ponoči spijo eno in pol do dve uri manj, razen tega pa imajo tudi popolnoma drugačno arhitekturo spanja. Povsem logično je, da je dejavnsot hipokampusa pri starostnikih drugačna, saj se možgani s staranjem naravno krčijo, še dodajajo Britanci, ki za slabšo sposobnost konsolidacije spominov v starosti iščejo druge razloge.