Imamo dva zakona s tega področja: zakon o osnovnih šolah, ki že nekaj let omogoča integracijo, in zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, sprejet nekoliko kasneje, ki pa ga v bistvu še ne izvajamo, ker nimamo podzakonskih aktov. V praksi to pomeni, da nimamo pravilnika o usmerjanju teh otrok. In dokler otroka ne morejo usmeriti, ga tudi ne morejo vključiti v nobenega od programov (ki pa so tudi vsebinsko pomanjkljivi). Tako zdaj že skoraj leto dni v običajne šole niso usmerili nobenega otroka, septembra pa se začne novo šolsko leto. Toda usmerjanje ni stvar enega dneva, ampak je za to potrebnih več obiskov pri različnih strokovnjakih, ki nato podajo skupno mnenje (t. i. odločbo) o otroku. Centri za socialno delo (ti sodijo pod okrilje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve) bodo še naprej tisti, ki bodo otroke usmerjali, in če bi danes dobili v roke uradni dokument, ki bi jim to dovoljeval, bi bilo do jeseni zagotovo premalo časa.