Nobenega dvoma ni, vse je vse popolnoma drugače. Če mi dovolite, da pogledam z drugačnega zornega kota, bi rekel, da je našo družbo - in tudi vašo, vse družbe s tega območja - zajelo tisto, kar potapljači imenujejo kesonska bolezen. Če potapljača prehitro potegnejo iz vode, ga to ubije, šok je prehud. Seveda nikogar ne potegnejo tako hitro, toda lahko bi se zgodilo in v tem primeru prevelika razlika med pritiski vse skupaj sesuje na koščke. Vsi mi zdaj trpimo za to boleznijo, mi in vi. Toda med vami, novinarko, in menoj, politikom, so razlike. Tudi vi ste pred petnajstimi leti delali drugače, toda zdaj enako pritiskate na tipke na računalniku in iz besed lepo sestavljate logične stavke, izražate svoje misli in ideje. Tako kot vsi novinarji z našega območja ste danes svobodnejši pri svojem delu, toda to niso tako velike razlike. Podobno velja za fizične delavce, rudarje, opekarje, računovodje... Politiki pa smo se nenadoma znašli v popolnoma drugačni realnosti. Povejmo kar po pravici, grozno je in ne deluje. Če se vam nenadoma razletijo možgani, nastane res lepa zmeda. Nekatere politike je prizadelo bolj, druge manj, a prizadelo je vse. Če ne verjamete mojim besedam, poglejte, kakšno je politično življenje. To je cirkus, ne pa politika. Pa ne, da bi bili vsi ti ljudje neumni, to ne, toda prizadela jih je kesonska bolezen. Če želimo na Poljskem opisati kakšno še posebej težko nalogo, uporabimo stari pregovor o jajcih in omleti. Zelo preprosto je narediti omleto iz jajc, toda poskusite narediti obratno, jajca iz omlete. Nemogoče je, a moramo to vseeno narediti! Iz omlete moramo izoblikovati žival, ki ni še nikjer obstajala. Nikoli nikjer.