MIT in Harvard predlagata sistem z moduliranim laserskim žarkom za prenos informacije in električno napajanje epiretinalnega vsadka. Vsajeni del elektronske proteze je sestavljen iz dveh silicijevih ploščic, ki sta med seboj povezani z vodniki na tankem sintetičnem traku, na katerem se nahajajo tudi stimulacijske elektrode. Na prvi silicijevi ploščici, ki je odmaknjena od optične osi očesa, je skupina 12 fotoelektričnih diod, v katere je namerjen laserski žarek iz laserja na okviru očal. Te diode pretvarjajo svetlobo laserskega žarka v električno energijo, hkrati pa demodulatorsko vezje razbira svetlobno informacijo, ki prihaja v notranjost očesa po moduliranem žarku. Demodulirana informacija aktivira stimulatorsko elektronsko ploščico, ta pa usmerja stimulacijske impulze na elektrode, ki stimulirajo mrežnico.