… je najbolj priporočljiv za ženske, ki so že rodile, saj tistim, ki še niso, materničnega vložka večinoma ne vstavljajo, ker lahko povzroči vnetje jajcevodov, kar bi pozneje lahko pomenilo velike težave z zanositvijo. Za vstavo materničnega vložka ženskam, ki še niso rodile, se odločijo v izredno redkih primerih: če ima ženska okvarjena jetra, težave s krvnim tlakom ali pa tablet ne bi bila sposobna redno jemati. Za slednje še pred materničnim vložkov pridejo v poštev hormonske injekcije (enkrat na tri mesece). Maternični vložek lahko vložijo tudi šest tednov po porodu, četudi še ni menstruacije, vendar se za to odločijo redkeje. Maternični vložek zdravnik vstavi v maternico običajno med menstruacijo ali v prvih dneh po njej, lahko pa tudi po splavu, po porodu ali med dojenjem. Vlaganje je preprosto in hitro. Poznamo več vrst različno oblikovanih materničnih vložkov, ki so lahko iz mehke plastike, oviti z bakrom ali pa vsebujejo počasi delujoč hormon gestagen. Najbolj razširjen je vložek z dodanim bakrom, saj je zelo učinkovit. Vložek deluje tako, da prepreči oploditev jajčeca, ker deluje na maternico in semenčice. Učinkovitost vložka traja od tri do osem let, vse ženske pa po odstranitvi vložka normalno zanosijo in rodijo. Vložek je nemoteč in ga ženske ne čutijo. Nekatere ženske imajo po vstavitvi vložka daljše in močnejše mesečne krvavitve, v redkih primerih (manj kot en odstotek) pa vložek izpade iz maternice. Redek zaplet pri uporabi vložka je medenično vnetje, ob katerem se pojavijo zvišana telesna temperatura, gnojni izcedek iz nožnice in bolečine v spodnjem delu trebuha. Vložek ni primeren za ženske, ki so prebolele medenično vnetje, spolno prenosljivo okužbo ali so nosilke virusa HIV. Maternični vložek z dodatkom bakra tudi ni primeren za ženske z neopredeljeno krvavitvijo iz nožnice, alergijo na baker, motnjo v strjevanju krvi ter nepravilnostmi ali sumom na rakavo obolenje rodil.