Hitro smo jo pobrali, da ne bi brez potrebe povzročali zmede. Ko je bila še »nezavestna«, je slišala, da so bili nekateri kar zmedeni in niso vedeli, kaj naj storijo. »A gospa je kar padla?« »Tam je lekarna, zagotovo imajo kaj,« so razmišljali in potem poklicali 112. Dotaknil se je ni nihče. »Napaka!« pravi Slavi Kukovec. »Na predavanjih svojim slušateljem razložim, naj najprej preverijo stanje zavesti, kajti lahko se denimo zgodi, da človek le spi. Potem je na vrsti preverjanje dihanja, naslednji korak je preverjanje srčnega utripa, torej cirkulacije krvi. Če človek ne diha, ga je potrebno oživljati (masirati srce), če pa diha in je le nezavesten, ga je potrebno dati v bočni položaj, sprostiti dihalne poti in poklicati 112. Ves čas ga je treba oživljati, saj traja v Ljubljani na primer povprečno sedem do deset minut, da prihitijo reševalci (v oddaljenih krajih po Sloveniji bistveno dlje, v Ljubljani pa reševalci nemalokrat po zaslugi reševalcev na motociklih pridrvijo prej kot v petih minutah, op. p.), kajti prve minute so, kot že rečeno, lahko ključne. Če ne začnemo takoj oživljati, se lahko okvarijo možgani, ker človek ostane brez kisika. V takšnih primerih je lahko v učinkovito pomoč tudi defibrilator. V lekarni v BTC-ju ga imajo, a jim ga, kot so povedali, doslej na srečo še ni bilo treba uporabiti. Pa ga znajo uporabiti? »Saj smo imeli teča in tudi zaposleni so se naučili,« so nam povedali v lekarni in to zbuja veliko upanje, čeprav so nekam dolgo iskali ključ omarice.