V Sloveniji možgansko kap vsako leto doživi okoli 4500 ljudi. Kljub boljši diagnostiki in sodobnejšim načinom zdravljenja je smrtnost pri tem še vedno visoka – kapi ne preživi okoli petina bolnikov, veliko bolnikov, ki kap preživijo, pa ostane invalidov, saj lahko bolezen do tedaj zdravega človeka v hipu spremeni v človeka, odvisnega od tuje pomoči. Izid bolezni ni odvisen le od mesta in velikosti okvare v možganih, ampak tudi od terapije, predvsem od rehabilitacije po kapi. Ta je večplastna in obsega rehabilitacijo gibalnih funkcij, govora, zaznavanja, čustvenega stanja, spomina in drugih kognitivnih funkcij, socialnih veščin in drugega. Pri tem timskem delu sodelujejo nevrolog, fiziater, nevropsiholog, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, medicinska sestra in socialni delavec. Veliko vlogo pri socialni rehabilitaciji imajo klubi bolnikov.