Okvare možganov po nezgodni poškodbi so specifične, čeprav jih pogosto ni opaziti na prvi pogled. Največja in najbolj dramatična je sprememba osebnosti, ki je tako velika, da lahko govorimo o izgubi osebnosti, kar posledično zelo prizadene najbližje in tudi osebo, ki je poškodbo utrpela. Oseba po poškodbi možganov ponavadi okreva dalj časa, tako da se življenje ponesrečenca, kakor tudi njegove družine, precej spremeni v vseh pogledih. Po bolnišničnem zdravljenju in rehabilitaciji mora poškodovana oseba opravljati veliko vaj in treningov. Ker so v mnogih primerih okvarjene osnovne sposobnosti za normalno življenje, kot so percepcija prostora, čuti, govor, spomin, intelektualne sposobnosti, vid, gibljivost, je vključevanje v okolje precej oteženo. Izgubljeno je veliko tega, kar so se prej naučili (pisanje, branje, računanje, hoja), in je potrebno ponovno pridobivanje teh znanj in veščin, ki, na žalost, nikoli več ne bodo dosegle nivoja pred poškodbo.