V Rusiji praznujejo veliko noč podobno kot njihovi katoliški brati. Pred komunizmom je bil to pomemben praznik in nanj so se dobro pripravili. Temeljito so pospravili in počistili po domovih, popravili pohištvo, večina se je zadnji teden pred praznikom postila, najbolj zagreti pa nekaj dni niso celo nič jedli. V soboto zvečer so se napolnile razkošno razsvetljene cerkve, ki so bile na veliki petek še neosvetljene, a so bile vseeno odprte za tiste, ki so se prihajali poklonit Kristusovim ranam. Duhovniki v svečanih oblačilih so mašo končali do polnoči, ko so zagorele vse sveče, se oglasili zvonovi in zadonela pesem, množica pa je z vzkliki »Kristus je vstal« in »Zares je vstal« udrla na plano. Njihova običajna žrtev so bile domače mize, ki so se šibile pod mesom in pecivom. Tradicionalni velikonočni sladkariji sta » kulič«, stožčasto pecivo, polno rozin, mandljev in suhega sadja, na glazuri pa je izpisana cirilska kratica XB, ki pomenita »Kristus je vstal«; in » pasha«, gosta bela krema iz skute, ki jo namažejo na »kulič«. Tudi pravoslavci za ta praznik barvajo pirhe: »pisanki« (bogato okrašena jajca v več barvah) ali »krašenki« (enobarvna in neporisana jajca).