Kot praznik Kristusove smrti in vstajenja – s koreninami v predkrščanskih verovanjih v zmago pomladnih duhov nad zimo – je velika noč osrednji praznik cerkvenega leta. Okrog njega se zvrstijo vsi drugi premakljivi krščanski prazniki. Velika noč je lahko najbolj zgodaj 22. marca, najpozneje pa 25. aprila – vedno pa je na nedeljo po prvi pomladanski polni luni oziroma 46 dni po pepelnični sredi in en teden po cvetni nedelji. Na veliko soboto, ki je uvod v vrhunec praznovanj, nesejo kristjani k blagoslovu, žegnu, velikonočna jedila. Na različnih koncih Slovenije jih pripravijo in tudi imenujejo po svoje, nekatere dobrote pa se v zelo podobni obliki pojavljajo povsod. Na primer velikonočna gnjat, različne potice in pogače, »boljši« kruhi in pecivo ter predvsem pobarvana ali drugače okrašena jajca – pirhi. Trdo kuhana jajca, v mnogih kulturah simbol pomladi in ponovnega rojstva, se na Slovenskem imenujejo tudi drsanke, pisanice in pisanke ter remenke, rumenice in še kako drugače. Tradicionalno so nepogrešljiva sestavina velikonočnega žegna in pogrinjka. Določene barve in vzorci imajo za vernike različne simbolne pomene, vendar je lahko domače barvanje pirhov bolj ustvarjalno – in mikavno tudi za otroke.