Rimski Ptuj je bil torej precej večji od sedanjega. Na območju sedanje Hajdine so bila trgovska skladišča in carinske postaje ter svetišča, med katerimi je najzanimivejši I. mitrej iz sredine 2. stoletja, ki je ohranjen na kraju najdbe. Na sedanjem Bregu, takrat se je imenoval Vicus fortunae, so bile vile. Kakor pričajo arheološke najdbe, so bile bogato okrašene z mozaiki, stenskimi poslikavami in štukaturo. Obrtni del Poetovione je bil onstran grajskega griča, v sedanji Rabelčji vasi. Tam so arheologi, ko so začeli graditi sodobno blokovsko naselje v sedemdesetih letih 20. stoletja, odkrili obsežne obrtne delavnice, kjer so bili zaposleni lončarji, livarji, kamnoseki in steklarji. Upravno središče rimskega mesta s forumom je bilo pod grajskim gričem v bližini mostu, se pravi na območju sedanje Vičave in dominikanskega samostana. Malce vzhodno od sedanjega dominikanskega samostana se je rimsko mesto zaključevalo, proti vzhodu pa je iz mesta tekla grobiščna cesta, na koncu katere so na začetku 4. stoletja zgradili krščansko cerkev.