Ob nedeljah je bilo vse drugače. Pri nas se je to poznalo že navsezgodaj, ko je Ančka zakurila kopalnico, še preden je šla k maši. Potem smo se vsi kopali v banji- oče nazadnje, ker je rad ležal v vodi, si žvižgal in pel in se mu tudi ni mudilo k maši. V cerkev je hodil le ob posebnih priložnostih. Mama je vsem nam pripravila sveže perilo, nama z bratcem tudi nedeljske obleke. Potem smo šli v cerkev, največkrat k enajsti maši. Te so bile nekaj posebnega. Mestne gospe so pri tem obredu razkazovale svoja imenitna oblačila. Ne morem pozabiti advokatove soproge, ki je imela čez spomladanski kostim obešeni dve srebrni lisici, na glavi pa majhen moder klobuček, na katerem sta bili pritrjeni dve "pravi" lastovki, poleteli pa nista nikoli… Sploh so bili klobuki vsake sorte, okrašeni s perjem, najbolj zanimiva stvar pri vsej ceremoniji. Po maši je bila polurna promenada po Glavnem trgu, potem pa smo šli domov na kosilo. Kar pomnim, so se ob nedeljah vrstili le trije menuji: obvezna goveja juha z rezanci, ribano kašo ali zdrobovimi cmoki, sledili pa so ocvrti picki ali kura s praženim krompirjem, solato in kompot. Druga možnost je bila svinjska pečenka in tretja, bolj redka, ocvrta teletina z rižem. Solata je bila vselej sezonska, pri sladicah pa je bil tudi večinoma isti izbor: kompot, jabolčni ali sirov zavitek, včasih pita. Seveda za božič in veliko noč potica, za pusta pa krofi in flancati. Najbolj so mi ostali v spominu mirni nedeljski popoldnevi. Ko sta mama in Ančka kuhinjo spravili v red in je oče oddremal, je šla Ančka po svoje, mi pa tudi. Spomladi in jeseni smo šli, kajpada peš, na Mrvarjev hrib, do Osolnika v Bršljin, do Matka v Gotno vas ali celo do Malenška na Težko Vodo. Predvsem pa je bila Trška gora z gostilno Pri Ratajki nekajkrat v letu naša zelo priljubljena izletniška točka. Povsod na teh krajih smo se srečevali z istimi družinami. Otroci smo dobili svoj malinovec ali krhlje, navadno še presto ali žemljo, drugega ne. Pod drevesi smo se šli škarjice brusit, skrivat ali tančulo, odrasli pa so se zabavali po svoje. Pred mrakom smo se odpravili domov, po cesti pa so naši starši dostikrat peli, kar se nam je zdelo grozno. Doma je sledila lahka večerja, nato branje in spanje.