Škoromati, pustne šeme, ki so značilne za območje Brkinov, predstavljajo ene najznačilnejših pustnih likov na območju Slovenije. Najbolj so aktivni v Hrušici in Podgradu, liki pa so se ohranili še v vaseh Gradišče, Javorje, Obrov idr. Škoromatenje je nekoč potekalo od praznika sv. Štefana 26. decembra pa vse do pepelnične srede, danes pa je strnjeno v pustni čas. Najlepši liki druščine so zgonci (škoromati z zvonci), saj so oblečeni v zelo slikovita oblačila. Na sebi imajo bele ali črne ovčje kože ter bele hlače. Okoli pasu imajo pritrjene zvonce, s katerimi zvonijo. Nogavice morajo biti živahnih barv, rdeče, na glavi pa imajo visoko pisano pokrivalo. Značilno pokrivalo, visoko okoli osemdeset centimetrov, je izdelano iz tulca, na katerega so pritrjeni papirnati cvetovi treh barv, rdeče, modre in bele, z vrha pa plapolajo dolgi pisani trakovi. Njihova vloga je vesela, pogosto v krogu skačejo in zvonijo. Eden najznačilnejših in hkrati najbolj strašljiv lik je škopit. Njegovo ime pomeni rezar ali kastrator, v družbi šem pa sta vedno dva. Oblečen je v dolg črn plašč, ki si ga preveže z verigo in nanjo obesi zvonec. Obraz si pomaže s sajami, v rokah pa nosi pol metra dolge črne lesene klešče, s katerimi lahko objame vsakega človeka. Na glavi ima velik črn klobuk, okrašen s perjem ptice ujede. Kadar škopit ujame v klešče svojo žrtev, jo škoromat z zgonci namaže po licih s sajami. V skupini so še drugi liki. Poberinu pripada častno mesto, saj hodi od hiše do hiše in pobira darove. Če katere od hiš ne bi obiskali, bi to pomenilo za tisto hišo hudo žalitev. Pri vsaki hiši jih lepo sprejmejo, obdarujejo, gospodar in gospodinja pa pred hišo ponudita polno mizo hrane in pijače. Drugi liki so še ti zeleni, debeljuhar, cigan in ciganka, medved, ki skupaj z gospodarjem ciganom uganja norčije, cunjar, cingeser (popravljalec dežnikov in loncev), pepeljuhar, godci in drugi.