Ker sem vedela, kakšen bo njen nastop – in ker sem jo toliko časa le opazovala, namesto da bi poslušala njene pesmi, se mi je zdelo, da je nastop minil kot v hipu. Občinstvu jo je tudi tokrat uspelo priklicati nazaj za še dve pesmi, in kot takrat je zaključila s solzavo balado ter med občinstvo vrgla vrtnico. Tokrat sem videla, kdo jo je ujel: dekle v tretji vrsti s slamnatim klobukom, okrašenim s perjem, in v rumeni satenasti obleki, odrezani pri ramenih in krojeni tako, da je kazala svoje nadlahti. Bila je prikupna – še nikoli je nisem videla, a sem še v istem trenutku začutila, kako jo preziram!