Za uresničevanje namena ZDIJZ (2. člen), torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Delovanje in odločanje javnih oblasti mora biti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov. Pomemben je tudi politični nadzor javnosti, saj pravica dostopa do informacij pospešuje bolj učinkovito, uspešno, ekonomično in odgovorno delovanje javnih organov ter splošni nadzor javnosti nad njihovim delom (doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, 2004, str. 23, v nadaljevanju doktorska disertacija). Nadzor nad pravilnostjo odločitev javnih oblasti, nad spoštovanjem pravnih pravil ter spoštovanjem pravnega reda prispeva k potrjevanju legitimnosti javne administracije kot servisa javnosti. Takšen uvid omogoča politični nadzor in zato preprečuje zlorabe in nepravilnosti pri delu organov. S tem javna oblast ohranja integriteto. Dostop javnosti do informacij je v interesu javnih oblasti samih, saj jim omogoča vzpostavitev komunikacije in tesnejšega razmerja med državo in posameznikom ter s tem krepitev javnega zaupanja. Ključnega pomena je zagotovitev nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit.: ''Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.'' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72; v nadaljevanju Komentar ZDIJZ). Načelo odprtosti poudarja dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarja, da odprtost delovanja javnih oblasti ni omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč vključuje tudi neposredno sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (Komentar ZDIJZ, str. 72). Za to odločbo pa je bistvena tudi funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave ter nad porabo proračunskih, oziroma širše javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.