Prav gotovo. Sodobnost se je rodila pred vojno, leta 1933, kot izrazito angažirana in levo usmerjena literarnopolitična revija in ta usmeritev naj bi se po vojni nadaljevala, saj je bila okrog Novega sveta in potem Naše sodobnosti in Sodobnosti zbrana podobna ekipa in o zagatah takratnih urednikov ne morem soditi. Za čas, ko sem prišel k Sodobnosti, torej od leta 1965 naprej, lahko rečem, da je še posebej od leta 1969, ko sem prevzel njeno uredništvo, prevladovalo prepričanje, da revija ne more biti nosilec iste ideje, ki jo je označevala ob njeni ustanovitvi, saj so se časi temeljito spremenili, ideologija, ki je bila takrat v ilegali, je bila seveda po vojni na oblasti, to pa je postavilo na glavo samo funkcijo in smiselnost revije. Jaz sem revijo pojmoval kot izrazito laično in zdelo se mi je, da je najbolj razumno, če revija ohranja distanco do katere koli politične oziroma svetovnonazorske opredelitve, da pa ima razumevanje do vsega, kar muči pisatelje in literaturo določenega časa. Vendarle so se v vseh letih pojavljale vsaj nekatere politične teme in smo jim posvečali posebno pozornost; to je bila predvsem nacionalna tema, torej položaj, možnosti in zagate slovenstva v okviru jugoslovanske skupnosti, torej vprašanje ohranjanja samostojnosti, avtonomnosti.