Zbirka Dediščina pri Cankarjevi založbi bralcem ponovno ponuja nekoč že izdane knjige; že zdavnaj pošle, a očitno za bralce še vedno dovolj privlačne. Odločitev je pravilna, manj pa način predstavitve, to je v slabih natisih in odbijajočem oblikovanju (Peter Skalar). Lawrence Durrell je prebil del otroštva v Indiji, potem so ga starši poslali v Anglijo v šolo, kot sin irske matere in angleškega očeta, rojen pod Himalajo, je nosil v sebi uporniške gene, imel težave z matematiko in trikrat je neuspešno opravljal sprejemni izpit za cambriško univerzo. Tedaj je že začel pesnikovati in odkril svoj izjemen talent za jezik. Mater je pregovoril, da se je družina preselila na Krf. Tu je napisal prvo večje prozno delo Črna knjiga. Njegov mentor je bil slavni T. S. Eliot, zatem se je spoprijateljil s Henryjem Millerjem. Pred nemško invazijo se je umaknil v Egipt, kjer je bil do konca vojne v Kairu in Aleksandriji tiskovni ataše pri angleškem štabu za Srednji vzhod. Tu je začel nastajati Aleksandrijski kvartet kot zametek vtisov in doživetij v Sredozemlju, Mali Aziji in severni Afriki. Prva knjiga Kvarteta Justine je nastajala sedem let na Cipru, sledila je druga Balthazar, tretja je Mountolive in zadnja Clea. Od leta 1954 je Durrell živel v Franciji, kjer je ohranjal distanco do Anglije in tamkajšnjega načina življenja. Zato ne preseneča, da je pisateljsko najprej uspel v Franciji in Nemčiji ter prek teh uspehov še doma. Durrell je Aleksandrijski kvartet označil kot masko s štirimi obličji, v kateri zasledujemo Čiste dogodkeC s iz različnih zornih kotov. Ponatis je prišel v pravem času, če ne celo z zamudo, a brez dvoma ga bodo mnogi vzeli s sabo na počitnice! M. Z.